Novice & članki

Objava 16|25

Zakaj prenova Roga ne raste od spodaj navzgor, ampak je ravno obratno?

27. februar, 2012

Javna razprava ob predstavitvi projekta

27. februar 2012 ob 18:01,
zadnji poseg: 28. februar 2012 ob 15:05
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

V sklopu projekta revitalizacije tovarne Rog je zasnovan produkcijski paviljon, ki bo predvidoma junija 2012 postavljen na Petkovškovem nabrežju v neposredni bližini nekdanje tovarne.

Tam bodo potekali predvsem produkcijske dejavnosti, 3D-tiskanje, izobraževalne dejavnosti in tudi nekaj malega razstavne dejavnosti. V njem bo tudi informacijska točka Centra kreativnih industrij.

V dvorani Mestnega muzeja Ljubljana je ob predstavitvi pilotnega projekta revitalizacije nekdanje tovarne Rog v okviru projekta Second Chance potekala javna razprava, ki se je je udeležila tudi britanska sociologinja in urbanistka Lia Ghilardi. Kot je poudarila, bi lahko projekt revitalizacije Roga rasel bolj organsko in od spodaj navzgor.

Meta Šular, vodja evropskega projekta Second Chance za Muzeje in galerije mesta Ljubljane, je za uvod v razpravo predstavila glavne poteze in cilje pričujočega projekta. Ta je plod leta in pol raziskav ter posvetov, v katerih je sodelovalo skoraj 200 deležnikov.

Predstavitev se je nadaljevala s predavanjem Ghilardijeve, ustanoviteljice in direktorice podjetja Noeme s sedežem v Londonu, ki deluje na področju prostorskega mapiranja in strateškega kulturnega načrtovanja. Ghilardijeva predava na Univerzi mesta London, pred kratkim pa je postala tudi članica posebne svetovalne skupine londonskega župana za področji kulture in razvoja.

Kako naj se prostor revitalizira s pomočjo kulture?
V predavanju se je gostja iz Velike Britanije osredotočila na vprašanje, kako se lahko prostor revitalizira s pomočjo kulture. Kot je dejala, postaja to vprašanje vse pomembnejše, saj trenutno že več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, ki so multikulturna in postindustrijska in v katerih imajo vse večjo vlogo kreativne industrije.

"Mesta gradijo svojo privlačnost na kulturi," je poudarila Ghilardijeva in pri tem navedla dva tovrstna projekta revitalizacije mestnih predelov iz tujine - Cable Factory v Helsinkih ter Custard Factory v Birminghamu. Slednji se je začel v 80. letih preteklega stoletja in po besedah Ghilardijeve močno spremenil podobo Birminghama.

Po njenem mnenju ima javno-zasebno partnerstvo, za katerega se je pri projektu CSU Rog odločil tudi MOL, pomembno vlogo pri revitalizaciji zapuščenih urbanih predelov, saj je javni sektor včasih prepočasen v odzivih na potrebe prebivalcev, zasebni pa je vezan na porabo. Z njunim prepletom se lahko doseže ravnotežje med proizvodnjo in porabo.

Kot je pojasnila, kreativna in trajnostno naravnava mesta pri prostorskem načrtovanju upoštevajo smernice, kot so prilagodljivost, vključevanje lokalnega prebivalstva in upoštevanje njegovih potreb ter iskanje "distinktivnih potez". Da bi to dosegli, moramo po njenih besedah prepoznati, kaj se v urbanih predelih skriva za tistim, kar vidimo na prvi pogled in kar prikazujejo mediji.

Projekt "diktiran iz nekega stališča institucije"
Do omenjenega projekta pa je bila tudi kritična. Po njenem mnenju namreč mesta potrebujejo projekte, ki bodo povezovali lokalne prebivalce, strokovnjake in politike. Dodala je, da so to projekti, ki potekajo "od spodaj navzgor", kar bi pri vključevanju obstoječih ustvarjalcev v nekdanji tovarni Rog lahko bolj upošteval tudi MOL.

Vodja programa Socialna kooperativa tovarne Rog Jurij Bavdaž je povedal, da pilotni projekt prihaja z vrha navzdol, torej je "diktiran iz nekega stališča institucije". Kot je še dodal, v njegovem nastajanju ustvarjalci iz Roga niso sodelovali, saj je bil to akademski projekt, ki naj bi zadovoljil razpis in porabil sredstva razpisa.

A. K.