Novice & članki

Članek 1|5

Uvodnik, iC Communication, Angelo Žigon

Angelo Žigon, univ.dipl.inž.gr.

Današnji časi niso enostavni ne za posameznika ne za podjetje. Še pred slabim letom smo se vsi spraševali, katerih priložnosti in podjetniških izzivov ne smemo zamuditi, kolikšne koristi, razvoj in konjunkturo nam prinaša globalizacija. O njenih pasteh nismo razmišljali, saj je življenjski standard (enim bolj, drugim manj) vendarle rasel vsem. Potem pa se je čez noč vse spremenilo. Globalizacija nas je prehitela. Manipulatorji so finančni sistem in globalizacijo z legalnimi sredstvi zlorabili do skrajnosti. Nastale so ogromne izgube. Tisti, ki so v bančnih sistemih preživeli (tudi ob pomoči državnih subvencij), se danes bojijo še lastnih senc.

Težave v realnem sektorju so se pojavile kasneje. Po septembru 2008 se je zaradi nezaupanja med bankami ustavilo medbančno posojanje. Doslej so si banke dnevno, hitro, kratko in dolgoročno medsebojno posojale vse viške. Zlahka si predstavljamo, kako izredno dinamičen in hiter je bil finančni trg, saj se je denar vrtel z neverjetno naglico. Potem pa je realnost ekonomske krize spremenila količnike, ki definirajo, koliko realnega denarja morajo banke dejansko imeti glede na obseg danih posojil. Seveda bistveno več kot doslej. Kot podjetnik lahko s proizvodnega vidika (tako projektiranje kot gradnja sta proizvodna procesa) sicer razumsko sledim vzvodom in razlogom za nastanek take situacije. Kot posameznik pa ne morem in nočem čustveno sprejeti trenutnega stanja, saj v veliki večini podjetij ni danes nič drugače kot včeraj. Nihče v realnem sektorju ni napravil nič takega toda podjetja propadajo, ljudje izgubljajo službe, dogajajo se tragedije.

V Sloveniji smo imeli «podoben« a vendar drugačen bančni problem leta 1991. Po odcepitvi od Jugoslavije, v času tranzicijske depresije, je bilo potrebno sanirati banke. Težka naloga, vendar se je to dogajalo v času globalne konjunkture, ko je bilo moč izgubljene jugoslovanske trge nadomestiti z zahodnimi. Tokrat nam bank ne bo treba sanirati, saj velja, da so banke v Sloveniji dokaj stabilne. Sama finančna kriza naših bank, za razliko od mnogih tujih, ni prizadela zaradi njihovih rizičnih borznih investicij, saj tako rekoč niso imele «toksičnih papirjev«. Bančni problem se je pojavil s selitvijo krize iz finančnega v realni sektor. Zmanjševanje proizvodnje, prodaje, zaposlenosti ter padec kakovosti bančnih terjatev na podlagi odobrenih posojil so oslabili položaj bank. Te so se v interesu kapitala zatekle h konzervativni posojilni politiki ter tako prispevale h kreditnemu krču svetovnih razsežnosti. Na področju investicij se je finančni sistem čez noč obrnil na glavo, z jasnimi posledicami. Graditelji ne morejo prodati stanovanj, ki so jih zgradili s posojili, ki jih ne morejo vračati bankam. Stroški obresti rastejo, izpostavljenost investitorjev pa se posledično širi na banke. Bivši slovenski finančni minister in nekdanji guverner Banke Slovenije kljub vsemu meni, da se tako kot druge države, ki so prišle v krizo in se niso zlomile, tudi Slovenija ne bo. Položaj torej ni rožnat, vsekakor pa je obvladljiv, v Evropi (Nemčija in Francija) se avgusta kažejo prvi znaki gospodarskega oživljanja in rasti. Z vidika celotne skupine iC, kot tudi našega podjetja Elea iC d.o.o., s ponosom in veseljem ugotavljam, da imamo trenutno dovolj naročil in bomo lahko ohranili vsa delovna mesta.

Vseeno dolgoročno samo gospodarska rast ni rešitev, izhoda iz krize ne bo, dokler bodo podjetja velik del dobičkov kovala na finančnih trgih namesto v realni ekonomiji. Monetarni ukrepi ne primejo, če ni resnejše reforme bančnega in finančnega sistema. Ne potrebujemo več blaga, temveč nove zaposlitve, drugačno ekološko proizvodnjo in potrošnjo, predvsem pa socialno državo in pravičnejšo delitev bogastva.

Anjo
Angelo Žigon, univ.dipl.inž.gr.
Generalni direktor