Novice & članki

Objava 24|25

Predor Markovec z zamudo in višjo ceno

11. julij, 2012

Alpine Bau želi 23 milijonov evrov za nepredvidena dela in preložitev roka za dokončanje predora na junij 2013

Slovenija - sreda, 11.07.2012 Tekst: Primož Cirman

Ljubljana
- Predor Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo bi lahko v najslabšem primeru stal skoraj 88 milijonov evrov, dokončan pa bi lahko bil šele sredi prihodnjega leta.

Po naših informacijah je namreč Alpine Bau, ki po stečaju Cestnega podjetja Maribor (CPM) od februarja lani gradi predor, Darsu do začetka julija predložil že za več kot 23 milijonov evrov zahtevkov za nepredvidena dodatna dela. Ti se nanašajo na stroške, ki naj bi jih imel avstrijski gradbinec z najemom novega stroja za rezkanje iz Avstralije, z ukrepi za prečiščevanje odpadne vode in zraka, ureditvijo gradbišča in drugimi deli.

Za 23 milijonov evrov zahtevkov Alpine Bau

Čeprav naj bi Družba za razvoj infrastrukture (DRI) kot pooblaščeni inženir pri gradnji predora večino zahtevkov ocenila kot neutemeljene, bo končna višina dodatnih stroškov za Markovec odvisna od pogajanj med Alpine Bau in novo upravo Darsa, ki jo bo še nekaj časa kot vršilec dolžnosti vodil Matjaž Knez. Če bi Dars zahtevkom ugodil v celoti, bi to ceno predora, ki po pogodbi iz leta 2009 znaša 64,5 milijona evrov, dvignilo na skoraj 88 milijonov evrov. To pa je sedem milijonov več od ponudbe, ki jo je na razpisu za gradnjo oddal SCT, in le pet milijonov evrov manj od cene, po kateri je bil predor na istem razpisu pripravljen zgraditi Strabag.

Dars bi lahko v pogajanjih z Avstrijci naletel na najmanj dve težavi. Prva je povezana s pravnimi "akrobacijami", ki jih je med gradnjo predora izvajala nekdanja Darsova uprava z Matejo Duhovnik na čelu. Ta je namreč po tistem, ko je CPM končal v stečaju, z Alpine Bau podpisala protokol o nadaljevanju del, ki je posegel tudi v nekatere člene osnovne pogodbe o gradnji, med drugim v terminski načrt gradnje in način plačevanja podizvajalcem. To je Darsova uprava storila, čeprav je bil Alpine Bau član konzorcija, ki ga je vodil CPM, kar pomeni, da je bil solidarno odgovoren za nadaljevanje gradnje. Logično je torej pričakovati, da se bodo v Alpine Bau v pogajanjih z Darsom sklicevali na protokol. Dokument, ki je s stališča zakonodaje o javnem naročanju najmanj sporen, je namreč za Avstrijce pravno gledano precej ugodnejši od pogodbe.

Rok za odprtje predora se seli v junij 2013

Obenem bi lahko Alpine Bau Dars ponovno stisnil v kot tudi pri pogodbenem roku za dokončanje gradnje. Tega želijo Avstrijci preložiti - več virov nam je včeraj potrdilo, da je Alpine Bau na Dars že pred časom poslal zahtevek za njegovo podaljšanje do junija 2013. To bi skoraj zagotovo pomenilo, da se na Obali tudi prihodnjo turistično sezono še ne bodo vozili po novi hitri cesti. Četudi bo Alpine Bau predor zgradil v prihodnjih 12 mesecih, je pred dokončanjem 5,2 kilometra dolge hitre ceste še več ne tako majhnih ovir: stečaj Primorja, ki je upočasnil gradnjo odseka; zelo verjetni revizijski postopki na razpisu za elektro-strojno opremo (ta je bil objavljen 26. junija); zamude pri pripravi nadomestnih objektov za stanovalce dveh hiš, predvidenih za rušenje...

V vsakem primeru je bolj ali manj jasno, da je pogodbeni rok za dokončanje predora - 4. september - le še mrtva črka na papirju. Potem ko je Alpine Bau že konec lanskega novembra zahteval dodaten čas (do junija 2014) in nato dela tik pred predrtjem desne cevi v predoru za nekaj časa celo ustavil, mu je Dars marca letos podaljšal rok za 25 dni, torej uradno do konca septembra. Dars sicer na svoji spletni strani kot predviden rok predaje predora prometu navaja marec 2013. Novi aneks pa naj bi, kot zahtevajo Avstrijci, kot rok dokončanja predora določal 19. junij 2013, pri čemer naj bi bili pod nekaterimi pogoji dela pripravljeni končati slaba dva meseca prej. Medtem ko so Avstrijci v desni cevi predora domala položili drenažo in skoraj v celoti končali polaganje betonske obloge in hidroizolacije, v levi cevi še dokončujejo temelje in talni obok.

Od Trojan do Šentvida

Pri gradnji predorov na slovenskem avtocestnem omrežju primat rekorderja pri podražitvah pripada predoru Šentvid. Njegova cena je s prvotnih 48 milijonov evrov v letih do 2008 zrasla na 136 milijonov evrov, pri čemer velja kot olajševalno okoliščino za načrtovalce izpostaviti podatek, da se je predor v tem času tudi povečal in razširil na tri pasove v obeh ceveh, v prihodnjih letih pa naj bi dobil še polni priključek na Celovško cesto v Ljubljani. Močno se je podražil tudi predor Trojane. Po pogodbi iz marca 2000 je bil vreden približno 58 milijonov evrov (brez elektro-strojne opreme), končna vrednost pa je do odprtja v avgustu 2005 presegla 100 milijonov evrov. Gradnjo predorov Barnice in Tabor na vipavski hitri cesti pa je zaznamoval spopad med italijanskim Vidonijem in SCT na maratonskem razpisnem tekmovanju (leta 2009 ga je naposled dobila družba Ivana Zidarja) za elektro-strojna dela.