Novice & članki

Objava 6|25

Konkretizacija dogovorov za Markovec

17. januar, 2011

Zapletena tehnična in pravno-finančna vprašanja 
Po gradbenih delih bo sledilo še opremljanje z elektro- in strojno opremo.

Ljubljana – Po napovedih iz državne avtocestne družbe se bodo danes menda začeli – bolje rečeno nadaljevali – dogovori med Darsom in Alpine Bau o tehničnih in pravno-finančnih vprašanjih pri nadaljevanju gradnje dvocevnega predora Markovec na obalni hitri štiripasovnici med Koprom in Markovcem. Potem ko je mariborsko cestno podjetje CPM zaradi tehničnih in finančnih težav obupalo, se bo dela, kot je pisno potrdil prejšnji četrtek, lotil avstrijski holding, ki je pri prevzemu 64,5 milijona evrov vrednega naročila s CPM sodeloval v skupnem nastopu (joint venture). Pod naseljenim markovškim hribom so dela zastala že novembra, tako da je treba gradbišče ponovno usposobiti, kar ni ne kratkotrajen ne preprost postopek. Spomniti velja, da je bila pogodba podpisana decembra 2009, izvajalec je bil uveden v delo januarja 2010, takoj po novoletnih praznikih, vrtanje predorov pa se je na štirih krajih začelo med 20. aprilom in 14. majem.

Priprave za ponovni zagon del bodo krajše, vrtanja pa ne bodo začeli kar takoj. Ne samo zaradi tehničnih vprašanj, temveč tudi, ker bo moral nov vodilni izvajalec Alpine Bau seveda še urediti številna pravna vprašanja in pogodbena razmerja s podizvajalci. Med njimi bi se ne nazadnje lahko za določena dela pojavil tudi dosedanji vodilni partner CPM. Ali pa SCT. Ne gre pozabiti, da je bil tudi pri trojanskih predorih, ki jih je gradila italijanska družba Impresa Grassetto, med glavnimi podizvajalci prav SCT, ki se je na razpisu potegoval za glavnega izvajalca. A izbor podizvajalcev je v vsakem primeru odločitev glavnega izvajalca.

Logično bi bilo, da bi na izolski strani dela nadaljevala Skanska, ki jih je zaustavila, ker ji CPM, čeprav je od Darsa dobil denar, opravljenih del ni sproti plačeval. Posebno ker Slovaki strojev še niso odpeljali. Na koprski strani je problem drugačen, saj CPM preprosto ni imel primerne opreme za nadaljevanje del. Tudi zato bo predvidoma jutri vodstvo Darsa lokalni skupnosti predstavilo, kako bi morala potekati dela. V Darsu že ves čas poudarjajo, da tehnologija izkopa ne bo odstopala od predvidene v potrjenih dokumentih.

Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik zatrjuje, da se o ceni za gradnjo predora z Alpine Bau niso pogajali in da ostaja nespremenjena. Drugo je vprašanje roka dokončanja. Na začetku gradnje je bilo predvideno, da naj bi izkop predorskih cevi končali do jeseni 2011, glavna gradbena dela pa do jeseni 2012. Dvaintridesetmesečni rok za dokončanje gradbenih del je začel teči januarja 2010 in se tako izteče avgusta 2012. Nato bo treba predor še opremiti z elektro- in strojno opremo za varno vodenje prometa; javni razpis oddaje teh del na Darsu že pripravljajo, tako da naj bi bil predor Markovec po načrtih dokončan predvidoma na začetku pomladi 2013, ko naj bi ga skupaj s tri kilometre dolgo traso hitre ceste Koper–Izola predali prometu.

Ali bo pogodbeni rok za dokončanje gradbenih del v predoru Markovec kljub sedanjemu zastoju še mogoče spoštovati, je odvisno od razmer pri vrtanju. Kdaj pa bo po predoru stekel promet, je odvisno od opremljanja z elektro- in strojno opremo, ki lahko poteka hkrati z gradbenimi deli. Spomnimo: na vipavski hitri cesti so znatno zamudo povzročili tudi ali predvsem kar trije postopki izbire izvajalca. Od objave prvega razpisa za elektro- in strojna dela do odprtja hitre ceste leta 2009 so minila tri (!) leta, čeprav je bilo dela za pet mesecev.

Aleš Stergar, gospodarstvo

pon, 17.01.2011, 09:24

Galerija