Novice & članki

Objava 4|25

Dogovor o trasi Trst - Divača po novi, kraški različici

12. oktober, 2010

V Trstu je prišlo do še enega »zgodovinskega« dogodka, saj sta državi podpisali sporazum o sofinanciranju projekta z naslovom »Čezmejna železniška povezava Trst - Divača, ki pa bo pripeljal hitro železnico na Kras šele čez deset let.

Trst - Italijanski namestnik ministra za infrastrukturo in promet Roberto Castelli in Igor Jakomin, državni sekretar v ministrstvu za promet, sta ob prisotnosti Laurensa Jana Brinkhorsta, koordinatorja za šesti prednostni projekt v evropskem prometnem omrežju, sta v Trstu podpisala sporazum med državama o sofinanciranju skupnega projekta z naslovom »Čezmejna železniška povezava Trst - Divača: študija in projektiranje železniške povezave Trst-Divača-Ljubljana-Budimpešta- ukrajinska meja«. Vsi udeleženci tega slovesnega dogodka, ki so se ga udeležili tudi predstavniki deželne vlade Furlanije Julijske krajine in podžupana divaške ter sežanske občine, so ocenili, da gre za »zgodovinski« korak.

Italija in Slovenija sta bili pred več leti že dogovorjeni in sta podpisali ravno tako »zgodovinski« sporazum za povsem drugo traso, proti kateri so se po daljšem času od začetka priprave projektov uprli prebivalci tako italijanskih kot tudi slovenskih zaselkov nad Trstom oziroma nad Koprom. Zato je Italija pred približno letom dni odstopila od tedanjega dogovora s Slovenijo in začela dogovore o povsem novi trasi. Ta trasa je krajša, nejverjetneje cenejša, omogoča višje hitrosti, manj posega v prostor, ne prihaja z italijanske strani na koprsko stran in ne vpliva na izvedbo odseka proge Koper- Divača, ki se bo začela čez nekaj mesecev, nam je že pred časom povedal državni sekretar Igor Jakomin. Tokrat smo izvedeli, da sta se državi dogovorili za približno 40 kilometrov dolg odsek, ki se začne nekje pri Nabrežini in konča v Divači. Na italijanski strani poteka nad Trstom, zato ji Italijani pravijo »gornja različica«, primerneje bi bilo kraška različica. Na italijanski strani poteka tik ob sedanji železniški progi. Roberto Castelli je dejal, da se bo proga povsem izognila mestu Trst in da bo postaja le na Opčinah. Pristanišče pa bo posebej povezano z njo. Slovensko državno mejo prečka takoj za Opčinami in se še pred terminalom oziroma Orleško gmajno spusti v predor. Proga pa naj bi po skoraj vsem slovenskem ozemlju potekala v predoru (torej vsaj 10 kilometrov predora), in se priključila obstoječi železniški progi pri Divači. Ta proga naj bi dopuščala hitrosti vlakov med 160 in 250 kilometri na uro.

Roberto Castelli je povedal, da so priprave na projektiranje že stekle in da bodo trajale tri leta. Igor Jakomin pa je bil natančnejši in je menil, da bodo študijo izvedljivosti delali eno leto, zatem pa naj bi traso umeščali v prostor in izdelovali projekte še vsaj tri do štiri leta. Pred letom 2015 te proge ne bo mogoče začeti graditi. Samo za projektiranje so predvideli približno sto milijonov evrov. Od slednjih bo EU zagotovila 50 milijonov evrov, Italija 22 milijonov, Slovenija pa 28 milijonov evrov. Celoten odsek je po besedah Roberta Castellija ocenjen na največ 2,4 milijarde evrov. »To je znosen znesek in je bistveno nižji, kot denimo predvidevajo za progo pri Frejusu, zato bo lažje izvedljiv in bo lažje prepričati EU za sofinanciranje,« je dejal Roberto Castelli. Laurens Jan Brinkhorst pa je opozoril, da bodo denar za izvedbo del lahko predvideli šele v naslednji finančni perspektivi (2013 do 2020), tedaj pa bo lahko proračun EU lahko prispeval le kakih 30 odstotkov vrednosti celotnega projekta: »Proračun EU preživlja zahtevno fazo. Prej bodo projekti in prej se bodo dela začela, lažje bo ta odsek proge prišel do denarja. Morate vedeti, da se za isti finančni vir poteguje kar 20 podobnih projektov v EU,« je opozoril evropski koordinator. Na vprašanje italijanskega novinarja Anse, kaj ta dogovor pomeni za nekoč načrtovano železniško povezavo med Koprom in Trstom, je Jan Brinkhorst odgovoril, da je železniška povezava med obema pristaniščema v drugem planu, kar pa ne pomeni, da bosta dva ločena kraka proge (Koper - Divača in Trst - Divača) ovirala povezovanje obeh pristanišč.

Na sestanku v Trstu so tudi imenovali operativni odbor obeh držav, ki bo skrbel za uresničevanje projekta.

Avtor: Boris Šuligoj

Galerija