Projekt 25|25  

Ceste in komunalna infrastruktura

Avtocesta A2 Karavanke–Obrežje, Avtocestni odsek Šentvid-Koseze, Slovenija

avtocestni odsek s predorom in galerijoLjubljana, Slovenija250.000.000,00 €2003–2010PGD/PZR/PZI avtocestnega odseka, geološki in geotehnični nadzor predora, PGD/PZR gradbenih konstrukcij, elektro strojne opreme in inštalacij predora, arhitektura, krajinska arhitektura

PDF

Nazaj na spisek projektov
entvid_koseze_internet_01.jpgentvid_koseze_internet_02.jpgentvid_koseze_internet_03.jpg

Avtocestni odsek Šentvid - Koseze, dolžine 5,55 km, povezuje gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in s tem s preostalim avtocestnim sistemom. Z njegovo izgradnjo in predajo prometu 1. julija 2008 je daljinski promet z gorenjskega avtocestnega kraka (PLDP 60.000 vozil) preusmerjen iz sedanje Celovške ceste na ljubljanski cestni obroč. Odsek je zasnovan kot štiripasovna avtocesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Projektirani normalni prečni profil znaša 28 m, od tega štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,5 m, srednji ločilni pas 4 m, dva notranja robna pasova po 0,5 m, dva zunanja robna pasova po 0,2 m in dve bankini po 1,30 m. Na avtocestnem odseku so zgrajeni trije priključki (Koseze, Šentvid in priključek Podutiška), in več objektov, od katerih predor Šentvid predstavlja osrednji objekt celotnega odseka. Predor Šentvid je bil sprva predviden kot dvocevni dvopasovni predor brez priključevanja na Celovško cesto v predoru, prek priključnih predorskih cevi, a se je nato zaradi prometno ugodnejšega priključevanja vozil s Celovške ceste na avtocestni odsek Šentvid - Koseze in obratno zasnovalo polni priključek z dodatnimi priključnimi cevmi in velikimi kavernami v glavnih ceveh.

Prvi del predora do vznožja Šentviškega hriba v skupni dolžini 420 m (250 m obstoječe galerije +170 m novega pokritega vkopa) poteka v izrazito urbaniziranem območju pod železnico, šolo in regionalno štiripasovno cesto. Nadaljuje se kot dvopasovni hribinski predor do priključnih kavern od koder se kot razširjen v tripasovnem profilu izteče na južnem portalu. Bistveni inženirski problem so predstavljali izredno težki geološko-geotehnični pogoji gradnje v permokarbonskih sedimentih z vrhuncem pri izvedbi dveh priključnih kavern z izkopnim profilom 360 m2. Zaradi sodobnega celovitega pristopa, s poudarkom na aktivni in pasivni zaščiti udeležencev, danes predor Šentvid predstavlja referenco na področju varnosti. Elea iC je pridobila projekt v J.V. partnerstvu. Investitorju smo nudili celoten spekter storitev od dopolnilnih geoloških raziskav do izdelave PGD in PZR dokumentacije, Izvajalcu pa izdelavo izvedbenih projektov, projektantski nadzor in geotehnično spremljavo.