Projekt 22|29  

Arhitektura

Brv čez Ljubljanico

mostLjubljana, SlovenijaRazpon 25m100.000,00 €oktober 2012načrt arhitekture, načrt gradbenih konstrukcij, zunanja ureditev, 3.nagrada na odprtem mednarodnem natečajuDamjan Bradač u.d.i.a.Mesta občina Ljubljana

PDF

Nazaj na spisek projektov
brv-01-1.jpgbrv-02-1.jpgbrv-04-2.jpg

Širši prostor postavitve brvi je zaznamovan s Prešernovim trgom in kvalitetno Plečnikovo arhitekturno plastiko ter zanj značilno uporabo enostavnih materialov. Zato predstavlja umestitev nove arhitekture v prostor semantično in zahtevno nalogo. Predlagana rešitev tako brvi ne obravnava le z vidika klasičnega arhitekturnega pristopa, temveč predvsem z vidika funkcionalnega industrijskega oblikovanja, torej kot sodobno tehnološko rešitev s konkretno funkcijo, kot bi šlo denimo za jambor jadrnice ali za letalsko eliso.

Funkcionalno naravnana industrijska filozofija predlagane rešitve ponuja odgovor v uporabi sodobnega kompozitnega materiala, steklenih, karbonskih in drugih vlaken. Njihova uporaba za konstrukcijo nam omogoča odgovore na vse arhitekturno-urbanistične, oblikovne in konstrukcijske probleme objekta in lokacije. Namesto vnašanja novih arhitekturnih elementov pa uvaja minimalističen poseg v obstoječo veduto.

Brv določajo ravna zgornja linija ograje, ravna zgornja ter ločna spodnja linija brvi. S strani vedutnih pogledov s Prešernovega trga ali Šuštarskega mostu je skoraj neviden, medtem ko pešcu kot sodobna razgledna ploščad odstira nove poglede na arhitekturo nabrežij. Struktura pohodne površine in sestavnih elementov brv diskretno, vendar prepoznavno vpenja v prostor. Najtanjši del nosilne konstrukcije je na zahodnem bregu Ljubljanice, nad Makalonco, kjer s točkovnim vpetjem zaradi varovanja obstoječe Plečnikove arhitekture v najmanjši možni meri posegamo v obstoječ objekt. Zahodni breg Ljubljanice je tako deležen le minimalnih posegov. Brv bo izdelana kot prefabrikat in bi bila lahko postavljena v enem dnevu.

Predlagana brv bi lahko bila prvi predstavnik visokotehnoloških mostov v našem delu Evrope in eden redkih tovrstnih objektov v Evropi. Kot taka bi lahko sodila tudi med pametne konstrukcije. Izbran material namreč omogoča vgradnjo piezoelektričnih keramičnih elementov za merjenje deformacij, kar bi omogočalo brvi, da v realnem času on-line poroča o svoji trenutni obremenitvi, smeri tokov pešcev in drugih parametrih. S svojo sposobnostjo komuniciranja bi bila brv Ljubljani v ponos, pri konstruiranju in izvedbi pa bi bila uporabljena najsodobnejša tehnologija, ki je v tem trenutku na voljo.